Bolečine v kolenu: zakaj se pojavi bolečina na zadnji strani sklepa
Bolečine v kolenu so med najpogostejšimi težavami, s katerimi se soočajo tako športniki kot tudi tisti, ki vodijo bolj sedeč življenjski slog. Ko se bolečina pojavi na zadnji strani kolena, pogosto preseneti. Ni nujno posledica neposredne poškodbe ali padca. Včasih gre za dolgotrajen proces, ki se začne neopazno, z občutkom zategovanja, nelagodjem pri gibanju ali rahlo oteklino. O tem lahko več preberete na magus.si.
V tem zapisu bomo odgovorili na ključna vprašanja o tej temi. Izvedeli boste, zakaj nastanejo bolečine za kolenom, kako prepoznati nevarnejše znake, zakaj postane hoja navzdol težava, in katere rešitve obstajajo – vključno z magnetno terapijo. Osvetlili bomo tudi, kdaj bolečina kaže na kronično bolezen in ne zgolj na obremenitev.
Zakaj nastanejo bolečine v kolenu na zadnji strani sklepa?
Vzrokov za bolečino na zadnji strani kolena je lahko več, nekateri so mehanski, drugi povezani z vnetji ali kopičenjem tekočine. Pogosto gre za kombinacijo dejavnikov, ki sčasoma privedejo do nelagodja (več na magus.si).
Eden pogostejših razlogov je preobremenitev mišično-kitnega aparata. Mišica popliteus, ki poteka čez zadnji del kolenskega sklepa, je majhna a pomembna. Stabilizira koleno in sodeluje pri gibanju navzdol – takrat, ko noga zavira gibanje. Če je mišica preobremenjena ali nepravilno obremenjena, se pojavi bolečina.
Drugi pogosti vzroki vključujejo:
- Vnetje tetiv (tendinitis)
- Bakerjeva cista (tekočinska tvorba)
- Poškodbe vezi (npr. zadnji križni ligament)
- Meniskus (notranji in zunanji hrustanec)
Povsem mehanske težave, kot so slaba drža, napačen vzorec hoje ali dolgotrajno sedenje z upognjenimi koleni, lahko ustvarijo napetosti na zadnji strani sklepa. Te napetosti se kažejo kot bolečina, še posebej ob nenadnem gibu ali naporu.
Kaj je Bakerjeva cista in kako jo prepoznamo?
Bakerjeva cista, znana tudi kot poplitealna cista, je vrečka napolnjena s tekočino, ki nastane za kolenom. Povezana je s povečanim izlivom sklepne tekočine, najpogosteje pri ljudeh z artrozo ali artritisom.
Lahko se občuti kot mehka izboklina na zadnji strani kolena. Simptomi vključujejo napetost, bolečino, občutek pritiska, predvsem pri popolni iztegnitvi noge. Cista pogosto ni nevarna, lahko pa ovira gibanje.
Po podatkih britanskega NHS (National Health Service) se Bakerjeva cista razvije pri približno 1 od 20 odraslih z vnetnim obolenjem kolena, vendar večina teh ljudi ne zazna nobenih simptomov, dokler se ne pojavijo zapleti, kot je ruptura ciste.
Kaj povzroča bolečine v kolenu pri hoji navzdol?
Bolečina v kolenu pri hoji navzdol je zelo pogosta. To gibanje zahteva nadzorovan upogib kolena, kar povzroči precejšen pritisk na sklep in mišice okoli njega. O tem več na magus.si.
Ko stopimo navzdol, mora koleno delovati kot zavorni mehanizem. Če je mišična moč slaba ali če je sklep že poškodovan, se poveča obremenitev na zadnji del sklepa. Tam se pogosto pojavi bolečina, ki jo ljudje opisujejo kot vrezano, zategujočo ali globoko.
Poškodba meniskusa, še posebej zadnjega roga medialnega meniskusa, je tipična težava, ki povzroča bolečine pri tem gibu. Meniskus je blažilec med stegnenico in golenico, njegova obraba ali raztrganina pa povzroči bolečine, ki se izrazijo prav pri spuščanju.
Zakaj hoja navzdol bolj boli kot hoja navzgor?
Pri hoji navzdol je sila na kolenski sklep znatno večja. Po raziskavi, objavljeni v reviji Journal of Orthopaedic Research (2016), so sile na koleno ob hoji navzdol za približno 20–30 % večje v primerjavi s hojo po ravnini. To pomeni, da morebitne poškodbe, ki so v mirovanju neopazne, hitro pridejo do izraza.
Tudi razlika v obremenitvi med sprednjo in zadnjo stranjo kolena igra vlogo. Ko se spuščamo, je zadnji del kolena tisti, ki prevzema več sile, še posebej če ne uporabljamo pravilne tehnike hoje ali imamo šibke zadnje stegenske mišice.
Kako ločiti med poškodbo in kronično boleznijo kolena?
Bolečine, ki trajajo več kot nekaj tednov, se vračajo ali pa so prisotne tudi v mirovanju, pogosto kažejo na bolj zapleteno ozadje. Poškodba se navadno pojavi nenadno – ob nepravilnem gibu, padcu ali zasuku kolena. Kronične bolezni pa imajo tišji, počasnejši začetek.
Artritis, artroza, revmatične bolezni in celo presnovne motnje, kot je protin, lahko povzročijo bolečine za kolenom. Čeprav so ti pogoji pogosto povezani z bolečino v celotnem sklepu, se lahko v določenih fazah lokalizirajo na zadnji del kolena. Na straneh magus.si boste izvedeli več.
Po podatkih ameriškega CDC je več kot 32.5 milijonov odraslih v ZDA diagnosticiranih z osteoartritisom. Koleno je eden najpogosteje prizadetih sklepov, z bolečinami, ki se začnejo kot rahlo nelagodje in napredujejo v kronične težave.
Kako se kažejo znaki kroničnega obolenja?
Tipični znaki vključujejo:
- Jutranjo okorelost (traja več kot 30 minut)
- Občutek nestabilnosti sklepa
- Ponavljajočo se oteklino
- Bolečino tudi v mirovanju
Ti simptomi so pogosto prisotni tudi, ko ni očitne poškodbe. Včasih ljudje zmotno menijo, da gre zgolj za “znake staranja”, a gre lahko za vnetni proces, ki zahteva zdravljenje.
Kako lahko sami zmanjšamo bolečine v kolenu?
Ko se pojavijo bolečine v kolenu, ni vedno nujno takoj obiskati zdravnika. Pri blažjih težavah, ki niso posledica neposredne poškodbe, lahko veliko naredimo sami. Ključni so počitek, zmanjšanje obremenitve, nežna vadba in uporaba metod, ki podpirajo regeneracijo tkiva.
Pri začetni bolečini pomaga hlajenje s hladnimi obkladki. Ti zmanjšajo oteklino in ublažijo vnetje. Če gre za mehanske vzroke, kot je preobremenitev mišice ali slaba telesna drža, je smiselno začeti z razbremenilnimi vajami. Dobro vodenje pa zagotovi fizioterapevt.
Prilagojena vadba naj bo usmerjena v krepitev stegenskih mišic in zadnje lože, obenem pa mora biti dovolj nežna, da ne dodatno draži tkiva. Vaje za gibljivost kolka in gležnja prav tako zmanjšajo pritisk na koleno. Zelo priporočljiva je tudi hoja po mehki podlagi, recimo v naravi.
Kako pomembna je regeneracija?
Regeneracija je pogosto spregledana, a odločilna pri preprečevanju kroničnih težav. Spanje, uravnotežena prehrana in razbremenitev bolečega sklepa ustvarijo pogoje, kjer se poškodovano tkivo lahko obnavlja. Velik pomen ima tudi pravilna hidracija, saj je sinovialna tekočina v sklepu odvisna od vnosa tekočin in elektrolitov.
Po raziskavi iz leta 2020, objavljeni v Journal of Clinical Rheumatology, so bolniki z osteoartritisom kolena, ki so vključevali redno vadbo in ustrezno regeneracijo, zmanjšali simptome bolečine za več kot 35 % v primerjavi s tistimi, ki so izvajali le farmakološko terapijo.
Ali je magnetna terapija učinkovita rešitev za bolečine v kolenu?
V zadnjih letih se povečuje zanimanje za nekirurške in nefarmakološke metode zdravljenja bolečin v sklepih. Ena izmed njih je magnetoterapija, ki temelji na uporabi nizkofrekvenčnih magnetnih polj. Deluje tako, da spodbuja prekrvavitev, zmanjšuje vnetje in lajša bolečino v tkivu.
Terapija se lahko izvaja s pomočjo posebnih naprav, najpogosteje pa ljudje doma uporabljajo t. i. magnetne blazine. Te oddajajo pulzirajoče magnetno polje, ki deluje lokalno na področje sklepa. Podrobnosti o tej metodi boste našli na spletnih straneh podjetja Magus.
Kaj pravijo uporabniki – magnetna blazina izkušnje
Izkušnje uporabnikov magnetne blazine kažejo predvsem na postopno zmanjšanje občutka zategovanja in izboljšano gibljivost. Nekateri poročajo, da se simptomi zmanjšajo po nekaj tednih redne uporabe, običajno v kombinaciji z razteznimi vajami in počitkom. Še več o tem pa na magus.si.
V anketi, ki jo je leta 2022 izvedel nemški inštitut za integrativno medicino (Institut für Ganzheitsmedizin), je večina uporabnikov poročala o zmernem do znatnem izboljšanju simptomov pri bolečinah v kolenih, predvsem na zadnji strani sklepa.
Magnetna terapija ni nadomestilo za zdravniško oskrbo, ampak dopolnilo – del širšega pristopa k zdravljenju sklepnih težav.
Kdaj je bolečina za kolenom razlog za obisk zdravnika?
Večina ljudi obišče zdravnika šele, ko bolečina postane neznosna ali začne vplivati na vsakodnevno gibanje. A obstajajo jasni znaki, ki kažejo, da gre za nekaj več kot prehodno težavo.
Če se bolečina za kolenom pojavi nenadoma, spremljajo pa jo oteklina, sprememba barve kože (rdečina ali modrikavost), toplota in nezmožnost popolne iztegnitve ali upogiba kolena, je potreben takojšen pregled.
Enako velja za primere, ko bolečina vztraja več kot dva tedna kljub počitku, ali če se vrača ob vsakem fizičnem naporu. Težave s hojo navzdol, ki se stopnjujejo, so lahko pokazatelj degenerativnih sprememb ali meniskusne poškodbe.
Kako poteka diagnostični pregled?
Zdravnik bo najprej opravil klinični pregled. Pregleda gibljivost, morebitno oteklino, bolečino pri palpaciji in posluša opis simptomov. Sledi usmerjena diagnostika – najpogosteje ultrazvok, rentgen ali magnetna resonanca (MRI).
Magnetna resonanca je še posebej učinkovita pri odkrivanju težav z meniskusi, vezmi in mehkim tkivom – torej točno tistih struktur, ki povzročajo bolečino na zadnji strani kolena.
Po raziskavi, objavljeni v Radiology Journal (2021), ima MRI več kot 90 % natančnost pri odkrivanju meniskusnih poškodb, kar močno pripomore k pravilni izbiri terapije.
Kateri so dolgoročni pristopi k odpravi bolečine v kolenu?
Ko gre za kronične bolečine v kolenu in za kolenom, cilj ni zgolj kratkoročno lajšanje, ampak dolgoročno izboljšanje kakovosti gibanja in življenja. Uspeh temelji na celostnem pristopu, ki vključuje več komponent.
Najprej je pomembna redna, a nežna vadba. Kombinacija vaj za moč, ravnotežje in gibljivost ohranja sklep funkcionalen in zmanjšuje obremenitve. Poleg tega moramo zmanjšati telesno težo, če ta presega priporočeno mejo, saj vsak dodaten kilogram pomeni večji pritisk na koleno.
Drugi element so podporne terapije – fizioterapija, terapevtski ultrazvok, elektroterapija in že omenjena magnetna terapija. Izkušnje kažejo, da ravno kombinacija več metod daje najboljše rezultate.
Kako pomembna je psihološka komponenta?
Kronična bolečina pogosto vpliva tudi na počutje in razpoloženje. Dolgotrajne težave z gibanjem lahko vodijo v pasivnost, izgubo motivacije in celo depresijo. Pomembno je, da se zavedamo vpliva stresa na zaznavanje bolečine.
Tehnike sproščanja, kot so dihalne vaje, meditacija ali celo vodena telesna vizualizacija, lahko pomagajo pri lažjem soočanju z bolečino. Ko se zmanjša stres, se zmanjša tudi mišična napetost, kar pogosto vodi v subjektivno olajšanje.
Zaključek
Bolečina na zadnji strani kolena je opozorilni znak, ki ga ne smemo prezreti. Lahko gre za preobremenitev, poškodbo ali znak kronične bolezni. Čeprav so simptomi pogosto podobni, so vzroki različni, zato je pomembno, da jih razumemo.
Samopomoč je možna, še posebej pri blažjih težavah. Pomagajo hlajenje, gibanje brez obremenitve, vaje in počitek. Vse več ljudi v svojo rutino vključuje tudi alternativne pristope, kjer izstopa magnetna terapija – mnogi delijo svoje pozitivne izkušnje z magnetno blazino, predvsem kot podporo pri regeneraciji in lajšanju bolečine.
Ob trajnih ali ponavljajočih se bolečinah je nujno poiskati strokovno mnenje. Zgodnja diagnostika in pravilno vodeno zdravljenje lahko preprečita hujše poškodbe, operacije ali dolgotrajno gibanje z omejitvami.
Dodatno branje: